V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov.
V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov.
Sprejeti otroka ali več otrok je danes odločitev, ki močno pelje proti toku časa. Zato smo na božični dan v oddaji Pogovor o prisluhnili trem materam, ki imajo skupaj 10 otrok. Maja Bitenc jih ima sedem, Anja Maver iz Zavoda Živim dva in študentka Ana Hrbljan eno deklico, za katero skrbi sama. Povprašali smo jih, zakaj so se odločile za otroke, kakšni so odzivi okolice, kako usklajujejo obveznosti in družinsko življenje ter kaj jim pomeni božič.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. december 2024 ob 05-ih
Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.
Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.
V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51].
V zadnji oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila z nami zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. in pa predsednica pobude Prebudimo Slovenijo prof. Vlasta Doležal Rus. Ocenila sta leto 2024, razmišljala o minulem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknili smo se tudi dvojnih meril slovenske politike in ukinitve ugovora vesti za farmacevte. Za konec pa smo zastavili tudi vprašanje ali je ob 80-letnici konca druge svetovne vojne izvedljivo pokopati vse žrtve?
Poročali smo o predstavitvi knjige Pesemsko izročilo Kočevske, ki jo je uredila dr. Anja Moric. S to knjigo je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.